Za cilj letošnjega šestega pohoda je Mitja izbral Dovžanovo sotesko. Da pot ne bi bila prezahtevna, se je odločil za krajšo različico razgledne učne poti. Skozi sotesko so speljane tudi gozdna pot, geološka pot, planinska pot in pot do partizanske tiskarne-tehnike. Vse poti so vzorno urejene in opremljene z informativnimi tablami. Zakaj je vredno obiskati Dovžanovo sotesko? Slikovita soteska, ki jo je v stare zemeljske sklade izdolbla hudourniška reka Tržiška Bistrica, se ponaša z izjemnim geološkim in paleontološkim bogastvom ter številnimi fosili oziroma okamninami iz starega zemeljskega veka, paleozoika, geološkega obdobja, ki je trajalo od približno 500 do 250 milijonov let nazaj. Dovžanova soteska je od leta 1988 zavarovana kot naravni spomenik.
V petek, 10. julija 2026, smo se zbrali na društvenem dvorišču in proti Tržiču krenili z osebnimi avtomobili. Pohodniško skupino je tokrat sestavljalo enaindvajset pohodnic in pohodnikov. Jutro je napovedovalo še en lep, pa tudi vroč dan, zato je misel na prijeten hlad in žuborenje Tržiške Bistrice kar vabila na pot.
Pohod smo začeli pri informacijski točki (Turistično-promocijski in informacijski center) tik za naseljem Čadovlje pri Tržiču, kjer smo pustili svoje »jeklene konjičke«. S parkirišča smo se sprehodili nekaj sto metrov nižje, kjer smo prečkali most in se mimo Jemenšnikove paštbe podali na gozdno pot, ki po desni strani struge reke Tržiška Bistrica vodi v sotesko. Na eni strani poti se odpirajo pogledi na strme skalne stene vseh barv, z druge strani se sliši šumenje reke, na informativnih tablah pa so navedene informacije o kamninah, starih med 250 in 300 milijoni let.
Pred začetkom najožjega dela soteske smo se čez brv vrnili na cesto, ki skozi Veliki (Bornov) predor vodi proti vasi Dolina. Gradnja predora je povezana z bivanjem nemškega finančnika barona Julija Borna (1840-1897) v Puterhofu, današnjem Jelendolu, ki je leta 1895 dal zgraditi cesto s predorom iz Tržiča v Jelendol. Predor je zvrtan skozi plasti črnega apnenca. Ob stoletnici njegove izgradnje je bil obnovljen. Nad levim bregom Tržiške Bistrice pa se v nebo dvigajo slikoviti kamniti stolpi – Kušpegarjevi turni, trdni ostanki nekdanjega koralnega grebena.
Pot nas je nato vodila skozi Bornov predor do geološkega stebra in Tržiškobistriškega slapišča, ki je največje pregradno slapišče v kremenovem konglomeratu pri nas. Geološki steber je sestavljen iz kamnin, starih od 300 milijonov let do danes, ki se nahajajo med Dovžanovo sotesko in Tržičem. Ob njem sta informativni tabli o časovnih obdobjih in kamninah ter o Dovžanovi soteski v mlajšem paleozoiku. Po kratkem postanku ob slapišču smo se po razgledni poti vrnili na izhodišče naše poti. Na poti domov pa smo se ustavili še v Bistrici pri Tržiču; štrukljarnica v trgovskem centru Deteljica nahrani tudi najbolj lačne pohodnike.
FOTOGRAFIJE (M. Ambrožič)