V organizaciji Društva upokojencev Bled je 15. maja 2025 v Medgeneracijskem centru Vezenine Bled potekal pogovor na temo dolgotrajne oskrbe. Leta 2023 sprejet in konec leta 2024 noveliran Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) sistemsko ureja ukrepe, storitve in aktivnosti za vzpostavitev mreže storitev, ki bodo vsem, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, omogočile čim dlje ostati v domačem okolju, če to želijo. Osebam, ki pa potrebujejo institucionalno varstvo, naj bi bila takšna oblika oskrbe dostopnejša in tudi finančno bolj ugodna. Pogovora so se udeležili državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost dr. Luka Omladič, direktor doma starejših občanov dr. Janka Benedika Radovljica Alen Gril, župan Občine Bled Anton Mežan, podžupanja Občine Gorje Danijela Mandeljc in Bojan Čebela, poslanec Državnega zbora in član Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. V razpravi so sodelovale ter strokovne delavke občin Radovljica in Bled. Pogovor je moderiral Milan Rejc, član Društva upokojencev Bled.
Cilje nove zakonske ureditve področja dolgotrajne oskrbe in izzive njenega uresničevanja v praksi je predstavil dr. Luka Omladič. Izpostavil je, da zakonske rešitve prinašajo: boljšo dostopnost in dosegljivost storitev dolgotrajne oskrbe ter njihovo financirane iz javnih sredstev; poleg osnovnih pravic do oskrbe na domu, oskrbe v instituciji, oskrbovalca družinskega člana ali denarnega prejemka tudi storitev e-oskrbe in storitve za ohranjanje ter krepitev samostojnosti, ki omogočajo, da posameznik ostane čim dlje v domačem okolju; vstopne točke na območnih centrih za socialno delo, ki bodo zagotavljale informacije o pravicah iz naslova dolgotrajne oskrbe; ustrezno orodje za ocenjevanje upravičenosti do posameznih storitev, ki bo omogočilo enakopravno obravnavo posameznikov in priznavanje njihovih pravic do storitev; osebne načrte, ki jih bodo po meri uporabnikov storitev dolgotrajne oskrbe pripravljali koordinatorji dolgotrajne oskrbe.
Državni sekretar je poudaril, da omenjeni zakon predstavlja sistemsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe, kar pomeni, da v praksi vse njegove rešitve ne bodo mogle biti uveljavljene istočasno, ampak postopno. V uresničevanje zakonskih pravic je vključenih več deležnikov, kar terja veliko medsebojnega dogovarjanja, verjetno se bo pokazala tudi potreba po kakšni dopolnitvi zakonodaje. Odgovoril je tudi na vprašanja o prispevku za dolgotrajno oskrbo (sistem obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo), kontaktni telefonski številki (114) za informacije o dolgotrajni oskrbi, zakonski ureditvi delovanja stanovanjskih oziroma bivalnih skupnosti, rešitvah za e-oskrbo in vključenosti (nalogah) občin v zagotavljanje pomoči za starejše ter osebe z omejitvami v samostojnosti.
V nadaljevanju je o izzivih, s katerimi se že soočajo v Domu dr. Janka Benedika Radovljica spregovoril direktor zavoda Alen Gril – 1. julija 2025 namreč stopi v veljavo pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, ki se po vrsti in obsegu storitev razlikuje od obstoječe storitve pomoč na domu (zagotavljala naj bi primerljive storitve, kot so jih deležni stanovalci domov za starejše občane), s 1. decembrom 2025 pa tudi pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji. Poudaril je, da se poglavitna težava kaže v zagotavljanju kadrov, prostora in t. i. zagonskih sredstev, vendar pa poskušajo k iskanju rešitev pristopati sistematično in na pozitiven način. Župan občine Bled Toni Mežan je opozoril na nekatere še obstoječe neznanke glede samega financiranja dolgotrajne oskrbe, ki jih bo treba doreči. Ena od težav je predlagana cena storitev oskrbe na domu – bodoči izvajalci opozarjajo, da je določena prenizko. Normativi, metodologija in vsebina posameznih storitev niso odovolj jasno opredeljeni, problematična je tudi vzorčna pogodba, ki naj bi jo občine sklenile z izvajalci storitev dolgotrajne oskrbe (zlasti v delu, ki se nanaša na kritje stroškov izvajanja storitev). Zagotovil je, da si bo občina tudi v prihodnje prizadevala, da se sistem dolgotrajne oskrbe v praksi udejanji čim prej, seveda pa je zaradi njegove kompleksnosti nemogoče pričakovati, da bo v celoti zaživel takoj. Predstavnica občine Gorje je povedala, da so tudi na občini Gorje resno in odgovorno pristopili k nalogam, ki jih zakon nalaga lokalnim skupnostim (izbira izvajalca storitev oskrbe na domu, določitev t. i. vstopne točke za vloge upravičencev …), strokovna delavka občine Radovljica pa je dr. Luko Omladiča prosila še za pojasnilo glede izvajanja e-oskrbe ter rešitev, ki jih prinaša novela zakona, pred kratkim potrjena na Vladi RS.
Ob zaključku pogovora o zakonu o dolgotrajni oskrbi je spregovoril še poslanec Bojan Čebela. Poudaril je, da obstoječi zakon, v nasprotju s sprejetim v mandatu prejšnje vlade, sistemsko rešuje tudi financiranje dolgotrajne oskrbe. Največji izziv pri uveljavljanju zakona v praksi tudi on vidi na področju zagotavljanja kadrov. Korak v smeri reševanja kadrovske problematike predstavljajo rešitve iz Zakona o začasnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe (ZZUKDPSS).
Melita Ambrožič