Društvo upokojencev Bled (DU Bled) je ob praznovanju 75. obletnice delovanja kot eno od osrednjih prireditev pripravilo razstavo unikatnih vezenin z naslovom Ljubo doma, kdor ga ima. Ogled razstave je bil mogoč med 28. in 30. septembrom 2025. Z razstavo je društvo obeležilo dve desetletji delovanja blejskih vezilj. Veziljski krožek Vide Blejske deluje kot sekcija DU Bled in trenutno združuje 16 članic, ki so vešče različnih ročnih del – ne le vezenja, tudi pletenja, kvačkanja, klekljanja …, prihajajo pa z Bleda in okoliških krajev. Njihova izjemna ročna dela nastajajo z veliko znanja, natančnosti, potrpežljivosti ter ljubezni do negovanja kulturne dediščine in ohranjanja ljudskega izročila.
Razstavo sta (v preddverju Festivalne dvorane Bled) postavila mentorica in vodja vezilj Breda Jamar, in etnolog, kustos tržiškega muzeja dr. Bojan Knific. Poleg osrednjega dela, predstavitve dvajset let delovanja blejskih vezilj, je vključevala še posebne »kotičke«. Prvi je bil posvečen kulturni dediščini (z razstavljenimi vezeninami, značilnimi za Bled in okolico), drugi je bil ustvarjalni kotiček (obiskovalci razstave so lahko s pomočjo vezilj ustvarili lasten izdelek), tretji pa je prikazal pripomočke, ki jih za svoje izdelke uporabljajo vezilje.
Slavnostno odprtje razstave je bilo v soboto, 27. septembra 2025. Program je povezovala predsednica DU Bled Dragica Vesković, z ljudskimi pesmimi in plesi so odprtje razstave pospremili vokalistka Metka Frelih, harmonikarica Milly Bogovič in folklorna skupina KUD Bled. V imenu Občine Bled je prisotne, in še posebej blejske vezilje, nagovoril podžupan Iztok Pesrl.
Po uvodnem pozdravu prisotnih je predsednica DU Bled k mikrofonu povabila Bredo Jamar, ki krožek vezenja vodi vse od njegovega nastanka januarja 2006. Gospa Breda je povedala, da se vezilje že dvajset let od septembra do junija srečujejo tedensko v društvenih prostorih. Svoje znanje delijo druga z drugo in ustvarjajo unikatne ročne izdelke, med katerimi še posebej izstopajo vezenine. Posebnost pa so zagotovo ročno izvezeni slinčki za novorojenčke blejske občine. Izdelujejo jih od leta 2007 – več kot tisoč jih je že nastalo pod njihovimi spretnimi prsti. Učijo se druga od druge, nekaj zamisli za različna ročna dela najdejo tudi na internetu. Svoja dela razstavljajo na Bledu in drugod po Sloveniji, skrbijo pa tudi za predajanje tradicije mlajšim – blejskim osnovnošolcem, tudi vrtčevske otroke so že obiskale. Za poimenovanje Vide Blejske so se članice krožka odločile pred nekaj leti, in sicer v spomin na nekdanjo mentorico in vzornico Vido Pavluša, ki je blejske ženske vezenje začela poučevati leta 1991.
V nadaljevanju je dr. Bojan Knific, sicer eden vidnejših strokovnjakov s področja oblačilne dediščine, spregovoril o zgodovini in tehnikah ročnega vezenja, veziljskih motivih in značilnostih vezenin na Gorenjskem. Poudaril je, da je bilo nekoč vezenje in drugo ročno delo na Slovenskem priljubljena prostočasna dejavnost deklet in žensk. Vezenine so bile na prtih, nadprtih, prtičkih, prevlekah, rjuhah, zavesah, brisačah, oblačilih …, veliko vezenin je bilo povezanih tudi z verskim življenjem. Osnovnih tehnik vezenja so se učili že otroci v osnovnih šolah, obstajale so številne trgovine s pripomočki za vezenje, navodila in nasvete so objavljale ženske revije. Vezenje kot poklicno dejavnost so poučevali na obrtni šoli v Ljubljani, ki je delovala od leta 1888 do 1961.
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je, zaradi večanja kupne moči prebivalstva in ponudbe konfekcijskih industrijskih izdelkov, zanimanje za ročna dela začelo zmanjševati, s spreminjanjem življenjskega sloga pa tudi za druženje ob ročnem delu. V zadnjih dveh ali treh desetletjih lahko opazimo ponoven vzpon popularnosti in obujanja kulture vezenja. Dr. Knific je posebej opozoril na razstavni kotiček posvečen kulturni dediščini Bleda in okolice – z razstavljenimi avbami (ženska pokrivala z razkošno vezenimi čelniki), zavijačami (posebno oblikovane trikotne rute, ki jim čelni del običajno krasi bela vezenina) in pečami (belo vezene velike rute, ki so sodile k ženski praznični obleki). Večina razstavljenih izdelkov je s konca 19. stoletja, najstarejši (čelnik avbe) pa z začetka 19. stoletja; nekaj izdelkov je naredil dr. Bojan Knific po starih predlogah.
Odprtju razstave je sledilo prijetno druženje in klepet ob razstavljenih izdelkih. Prav pa je, da omenimo še vezilje, ki so razstavile svoje čudovite izdelke: Jožica Bernard, Marija Blaszctok, Milka Eržen, Marija Gašperšič, Greta Guček, Breda Jamar, Cvetka Jug, Olga Kresal, Bernarda Polanec, Jana Potočnik, Marija Širovnik, Minka Velikonja, Anamarija Zajc, Maruška Zajc, Angela Žižko in Majda Žvegelj.
Melita Ambrožič