Na letošnjem drugem Avgustovskem utrinku (26. avgusta 2025) se nam je pridružila Nuša Piber, direktorica glasbene šole DO RE MI. Spregovorila je o posebnostih pedagoškega dela njene šole in svojem delu z otroki z avtizmom. Pogovor z gostjo je vodila Dragica Vesković, predsednica Društva upokojencev Bled.
Nuša Piber in Glasbeni center DO RE MI
Nuša Piber je profesorica glasbe ter ustanoviteljica in direktorica zasebne glasbene šole – Glasbenega centra DO RE MI na Bledu. Je tudi Willemsova učiteljica, predvsem pa zagovornica pravic otrok z avtizmom. Glasbeni center DO RE MI je ustanovila leta 2008 v želji po izvajanju drugačnih pedagoških pristopov v glasbeni vzgoji. Za svoje delo na področju avtizma je na Svetovnem festivalu o avtizmu leta 2017 prejela Prvo nagrado med nominiranimi učitelji iz celega sveta in postala Ambasadorka zagovorništva pravic do enakih možnosti za otroke z avtizmom.
Njena glasbena šola deluje po načelih pedagoške metode Edgarja Willemsa in po sistemu zvoki z namenom Adama Ockelforda. Izvaja javno veljavni program Glasbeno uvajanje in Glasbena vzgoja po Edgarju Willemsu, že vrsto let pa se posebej posveča glasbeni pedagogiki za otroke in mladino z motnjo avtističnega spektra (MAS), ki kažejo glasbeno nadarjenost. Dejavnost glasbenega centra dopolnjuje Kulturno društvo DO RE MI, ki ima status društva v javnem interesu. Društvo je dejavno na področju zagovorništva pravic otrok z avtizmom, zlasti na področju glasbenega izobraževanja.
O Willemsovem pedagoškem pristopu je Nuša prvič slišala leta 2003, v naslednjih letih pa poskušala s tega področja pridobiti čim več znanj in izkušenj. Ves čas je v njej tlela tudi želja po ustanovitvi glasbene šole. Usposabljanje za učitelje Willems je končala v Italiji leta 2007, pridobila pedagoško diplomo, leta 2008 tudi certifikat Federacije Willems, kar je njeni glasbeni šoli omogočilo uvrstitev v mrežo evropskih Willemsovih glasbenih šol. Navezala je stike tudi z Adamom Ockelfordom, profesorjem glasbe na univerzi Roehampton v Londonu. Eno njegovih glavnih področij raziskovanja so otroci s posebnimi glasbenimi sposobnostmi ali potrebami – zlasti tisti z avtizmom. Obiskovala je njegova predavanja, strokovne vezi z njim pa ohranja tudi danes. Pravi, da v London ne odhaja le po nova znanja, ampak tudi po pogum za njeno vztrajanje na poti, ki jo je izbrala.
Posebnosti pedagoškega pristopa Edgarja Willemsa
Edgar Willems se je rodil leta 1890 v Belgiji in se najprej ukvarjal s slikarstvom, nato pa posvetil svoje življenje in delo razvoju glasbene pedagogike. Njegovo temeljno načelo je bilo, da je za uspešno pedagoško delo treba iskati temelje v pristnem življenjskem okolju in povezati glasbeno vzgojo z znanji s področja psihologije. Že v svojem prvem delu (Nove filozofske ideje o glasbi in njihova praktična uporaba; 1934) je postavil temelje svojega pedagoškega in znanstvenega dela – s tem da je jasno prikazal povezave med glasbo in človeškim bitjem oziroma z njegovo naravo. Willemsove pedagoške metode glasbene vzgoje so značilne po celostnem pristopu, ki glasbo povezuje z otrokovim čustvenim, intelektualnim in telesnim (fizičnim) razvojem ter poudarja progresiven, razvojno prilagojen proces učenja.
Nuša je posebej poudarila, da Willemsov pristop k pedagoškemu delu temelji na dejstvu, da je občutek (sposobnost) za glasbo prisoten v vsakem človeku, le prebuditi ga je treba in ga razvijati že od zgodnjega otroštva naprej. Glasba je pravica vsakega otroka, torej tudi tistega s posebnimi potrebami.
Od kje Nušino zanimanje za delo z otroki z avtizmom
Najprej je poučevala glasbo na radovljiški, kasneje na jeseniški osnovni šoli s prilagojenim programom – tam se je prvič srečala z otroki s posebnimi potrebami, tudi tistimi z motnjami avtističnega spektra (kamor sodita na primer avtistična motnja in Aspergerjev sindrom). Avtizem je vseživljenjsko stanje – simptomi se navadno pokažejo že v zgodnjem otroštvu, pred tretjim letom starosti. Takšni otroci svet okoli sebe razumejo na sebi svojstven način, kajti njihovi možgani informacije procesirajo na poseben način. Pri njihovi vzgoji se preveč krat osredotočamo na primanjkljaje, namesto da bi se usmerili na razvijanje njihovih tako imenovanih močnih področij – običajno imajo odličen spomin, nekateri so vizualni misleci, drugi imajo talent za likovno izražanje, tretji so lahko zaradi izrednega posluha in dobrega ritma uspešni na glasbenem področju …
Nuša je poudarila, da otroci z avtizmom navadno kažejo močno zanimanje za glasbo in imajo mnogi med njimi izjemen posluh, kar pa je žal pogosto spregledano, ker se lahko skrije za njihova ostala vedenja. Preko glasbene vzgoje, ki poteka po pedagoških načelih Edgarja Willemsa, se lahko otrokom z avtizmom s pomočjo zvoka približamo na edinstven način, razvijamo njihov talent in celostni razvoj. Glasbene dejavnosti pri takšnih otrocih vplivajo na vsa tri okrnjena področja, to je na komunikacijo, socialnost in imaginacijo. Skozi glasbo lahko otrok komunicira – izraža svoje misli, občutenja in čustva, spoznava samega sebe in gradi svojo samopodobo. Izboljša se njegova socialna interakcija. Z igranjem glasbenega inštrumenta pridobi občutek sposobnosti in uspeha, razvija tudi svojo motoriko.
Izzivi in ljubezen do poučevanja »čudovitih umov«
Glasbeni center DO RE MI vključuje otroke z avtizmom v glasbeno izobraževanje že od njegove ustanovitve dalje. Nuši predstavlja njihovo poučevanje poseben izziv – vsak od njih ima namreč določene posebnosti in delo z njimi ne more potekati po nekem vnaprej pripravljenem skupnem programu. Predšolske otroke z avtizmom poučujejo individualno, dokler niso pripravljen za vključitev v skupino. Gre za izkustveno učenje, ki poteka na podlagi zvočnih, gibalnih in ritmičnih izkušenj. Posebej si prizadevajo tudi, da so vključeni v razne nastope, vsi – brez nekih selekcij. In po Nušinih besedah so neverjetni, skozi glasbo se »odprejo«, postanejo iskrivi sogovorniki, z njimi se postopoma spletejo res srčne vezi.
Seveda je skozi ves učni proces prisotna tudi velika angažiranost staršev, ki si želijo otrokove uspešnosti in potrditve, kajti okolica osebe s posebnimi potrebami žal še vedno veliko krat podcenjuje. Nuša je omenila družino Volasko, ki je dober primer, kako lahko glasbeno ozaveščeni starši pomagajo svojemu otroku pri odkrivanju njegovih zmožnosti in ga usmerjajo – Mark igra več glasbil, nastopa suvereno, na glasbenih tekmovanjih doma in v tujini dobiva najvišja priznanja …
Nuša se rada spominja svojega prvega učenca z avtizmom, Matica Jensterleta, ki je glasbeni pouk začel obiskovati leta 2006, za njim so prihajali novi – Bor Maltar, Nal Frankovič, Jernej Arko. Omenjena četverica je kot skupina Čudoviti um še vedno v spominu vseh, ki s(m)o imeli priložnost obiskali njihovo glasbeno-scensko predstavo Fantom iz opere v klavirski izvedbi. Ideja zanjo se je leta 2014 porodila Nušinemu sodelavcu Primožu Kerštajnu, ki je fante poučeval in jih tudi dobro poznal. Z nastopi so fantje izstopili iz povprečja, pridobili samozavest, večjo samostojnost in komunikativnost, razvili prijateljske vezi … Nastopili so celo v Kanadi, kjer so navdušili publiko in na osmem Svetovnem festivalu avtizma leta 2017 v Vancouvru prejeli prestižno nagrado (INAP AWARDS).
Fantje so danes že odrasli in kot skupina ne nastopajo več, z glasbenim centrom ostaja povezan le Nal. Se je pa oblikovala nova skupina – Čudoviti pogum –, v kateri pod mentorstvom Primoža Kerštajna nastopajo trije fantje z motnjo avtističnega spektra. V teku je tudi projekt Vitezi Čudovitega Poguma, ki ga skupaj pripravljata DO RE MI in Zavod za kulturo Bled. Njegov namen je navajati in spodbujati otroke k nastopanju v javnosti.
Spoznavanje skrivnega sveta avtizma
Leta 2007 je Generalna skupščina OZN-a 2. april razglasila za svetovni dan zavedanja o avtizmu. Namenjen je spodbujanju boljšega razumevanja avtizma in ozaveščanju javnosti o pomembnosti zagotavljanja podpore ter enakih možnosti za vključevanje oseb z avtizmom v vse vidike družbo. Dogodki, ki jih v ta namen organizirajo različne organizacije širom sveta, pa ne potekajo le na ta dan – celoten mesec april je mesec zavedanja o avtizmu.
Glasbeni center DO RE MI od leta 2022 v aprilu pripravlja mednarodni posvet z naslovom Skrivni svet avtizma. Na njem strokovnjaki z različnih področij delijo spoznanja s področja vzgoje in poučevanja otrok in odraslih z avtizmom ter pomena glasbe za osebe z avtizmom. S posvetom si v slovenskem prostoru prizadevajo k povezovanju različnih strok, odprti izmenjavi mnenj in izkušenj ter sprejemanju različnosti v polnem pomenu besede. Nuša je »gonilna sila« posveta. Povedala je, da so prva tri srečanja potekala na Bledu, letošnje pa v Ljubljani, na Akademiji za glasbo, s katero sicer odlično sodeluje že več kot desetletje. Ponovno je bil gost tudi profesor Ockelford, ki je predstavil program Sounds of Intent (Zvoki z namenom) – model glasbenega razvoja za otroke in mladostnike s posebnimi izobraževalnimi potrebami in različnimi oblikami oviranosti.
Sreča in srčnost se vidita na njenem obrazu
Ljudje, ki o svojem delu govorijo z žarom v očeh in nasmehom na licih, niso pogosti. Nuša je takšna. Rada ima delo z otroki, uživa v tem, ji je v veselje. Ob ustanovitvi je imela njena glasbena šola vpisanih osem učencev, danes se njihovo število giblje med 120 in 140. Delo z otroki z avtizmom pa jo še posebej izpolnjuje, osrečuje; ni enostavno, a vsak trud je poplačan, ko vidi njihov napredek – ne le v glasbenem ampak tudi v celostnem razvoju.
Ob koncu pogovora smo jo vprašali, kaj načrtuje v prihodnosti. Povedala je, da prihodnosti posebej ne načrtuje. Vsak njen dan je tako zapolnjen z dejavnostmi, da »živi danes in sedaj«. In prepričana je, da se nam lepe stvari dogajajo le, če življenju dopustimo, da nas vodi samo. Si pa želi, da bi tudi javne glasbene šole postale bolj vključujoče in bi v prihodnje bilo na ravni države glasbeno izobraževanje otrok s posebnimi potrebami sistemsko urejeno.
Nuša Piber – hvala za prijetno druženje, izrečene lepe misli in delitev pozitivne energije. Hvala tudi za prijetno presenečenje – med pogovorom smo lahko prisluhnili dvema skladbama, ki so ju na pihala odigrali učenca glasbenega centra DO RE MI Mark Volasko in Gaber Marolt ter učitelj Luka Zapušek. Polepšali so nam dan!
Melita Ambrožič