Vsako leto Društvo upokojencev Bled pripravi dogodek z naslovom Avgustovski utrinek, na katerem udeleženci spoznavajo zanimive osebnosti z različnih področij – literature, gledališča, likovne umetnosti, glasbe, športa, turizma …. Letošnji je potekal v torek, 12. avgusta. Utrinke iz svoje bogate ter zanimive življenjske in poklicne poti je z nami delil Ludvik Kerčmar, ki je v blejskem gostinstvu in turizmu pustil močan pečat – med drugim kot dolgoletni direktor hotela Park in predsednik Turističnega društva Bled. Dejaven je bil tudi v lokalni politiki, kot občinski svetnik in član več odborov občinskega sveta. Pogovor je vodil Zoran Pogačnik, trenutni predsednik Turističnega društva Bled in vodja kolesarske sekcije društva upokojencev.
Uvodoma je Ludvik obudil spomine na svoje otroštvo in šolanje ter kasneje službovanje v blejskem hotelu Park. Rodil se je med drugo svetovno vojno v Križevcih pri Ljutomeru in otroštvo preživel na kmetiji v Domanjševcih na Goričkem. Po osnovni šoli je kmalu nastopil čas za odločitev o poklicni poti. V tistih časih veliko izbire ni bilo – odločil bi se lahko na primer za poklic dimnikarja ali zidarja, se mogoče podal na pot gostinstva… Izbral je gostinstvo in se iz rodnega Prekmurja odpravil »s trebuhom za kruhom« na Gorenjsko, na Bled. Najprej je obiskoval gostinsko šolo v Ljubljani, nato pa ustrezno kvalifikacijo pridobil na šolanju v Opatiji, kjer je uspešno opravil tudi visokošolski študij s področja hotelirstva in gostinstva. Njegova celotna delovna kariera je bila povezana s hotelom Park. Najprej je bil – še v »starem« hotelu, ki je stal na mestu današnjega – zaposlen kot natakar, nato pa postopoma prevzemal vedno odgovornejša dela, vse do funkcije direktorja novozgrajenega hotela, ki jo je opravljal več kot 27 let.
Delo Ludvika Kerčmarja je bilo ves čas tesno prepleteno z živahnim družabnim in kulturnim utripom Bleda. Rad se spominja raznovrstnega programa takratne Kazine, kjer so potekali številni družabni dogodki, plesi, jazz koncerti …, kasneje, leta 1992, celo prvi slovenski izbor Miss Slovenije. Bled so obiskovale znane osebe, leta 1960 je gostil prvi Jugoslovanski jazz festival (in še šest naslednjih), leta 1962 prvi festival Slovenske popevke, na jezeru so potekala različna veslaška tekmovanja (svetovno prvenstvo prvič leta 1966), pa šahovski turnirji, tu je bila leta 2002 šahovska olimpijada, organizirana so bila tekmovanja barmanov, številni kongresi, mednarodna srečanja pisateljev … V pestro dogajanje je bil seveda ves čas vpet tudi hotel Park, ki je udeležencem nudil namestitve, pa tudi prostore za srečanja.
Tudi hotel Park sam ima zanimivo zgodovino. Na mestu, kjer stoji danes, je leta 1848 Andrej Mallner postavil gostilno, ki je prerasla v Hotel Mallner. Leta 1917 je njegov lastnik postal Ivan Kenda. Hotel je posodobil, ga razširil in preimenoval v Park hotel. Zgradil je tudi zabavišče Kazina. Leta 1937 je hotel prešel v last Zadružne gospodarske banke, saj ji Kenda ni zmogel poplačati najetih posojil, kasneje pa v državno oziroma v last Dravske banovine. Med drugo svetovno vojno so ga zasedli nemški okupatorji.
Po vojni je bil hotel postopoma obnovljen in moderniziran. Leta 1969 ga je prevzel novozgrajeni Golf hotel, hkrati je bila izvedena pripojitev k podjetju Ljubljana Transport kot poslovne enote Hoteli Bled. Od leta 1981 sta oba hotela poslovala kot samostojna TOZD v sestavi SOZD Integral. V letu 1989 sta se obe TOZD izločili in skupaj ustanovili samostojno podjetje G&P Hoteli Bled d.o.o., marca leta 2003 pa je večinski delež v podjetju pridobila družba Sava – od leta 2007 je hotel del njene poslovne enote Sava hoteli Bled d. d.
Stara hotelska stavba je bila porušena leta 1975, nova pa odprta že maja 1977. Načrt je izdelal pokojni arhitekt Fedja Košir. Marsikdo se z nostalgijo spominja podobe starega hotela Park, zato smo gosta seveda povprašali, če je bilo njegovo rušenje zares potrebno. Povedal je, da je bila stavba kljub več prenovam dotrajana že do te mere, da so postala vlaganja v nadaljnje prenove neekonomična. Razvoj hotelskega turizma namreč terja stalno posodabljanje tako ponudbe storitev kot tudi namestitvenih prostorov. To v stari stavbi ni bilo več mogoče. Tudi nova hotelska stavba je od odprtja do danes doživela že kar nekaj prenov – prva temeljita (notranja) prenova je na primer potekala že med letoma 2005 in 2006.
In kakšni spomini vežejo Ludvika Kerčmarja na delo v hotelu Park? Izključno lepi; v vsem pogovoru ni omenil niti ene slabe izkušnje. Res pa so že v tistih časih primanjkovali kadri, ki jih je bilo treba privabiti tudi iz drugih delov Slovenije in republik bivše Jugoslavije. Bili so kdaj tudi stresni trenutki, a kolektiv je vedno deloval kot »ena velika družina«. Delo v hotelu jih je povezovalo, stkali so prijateljske vezi, se medsebojno podpirali in si pomagali, delali tudi po cele dneve, se odrekali svojemu prostemu času.
Veliko je bilo zabavnih pripetljajev – kot na primer tisti z bogato druščino, ki je sicer za sabo pustila obilo razbitih kozarcev, iz katerih je prej srkala najdražji šampanjec. Narejeno škodo so tudi brez prigovarjanj velikodušno poplačali – izkazalo se je, da je bil gostitelj bogat grški ladjar. Pri obujanju spominov seveda ne gre brez omembe blejske kremne rezine (kremšnite), ki izvira iz slaščičarske delavnice starega hotela Park. Po receptu slaščičarskega mojstra Ištvana Lukačevića se ta sladica v hotelu pripravlja od leta 1953. Njena priprava terja kakovostne sestavine – kot se spominja Ludvik, je včasih bila potrebna kar velika mera iznajdljivosti (zlasti pri dobavi primerne moke), da so jih pridobili pravočasno in količinsko dovolj. Z blejsko kremšnito je povezano tudi ime Ludvikove sodelavke Angele Zupan, ki je slaščičarsko znanje pridobila pri mojstru Lukačeviću in nato celotno delovno kariero posvetila peki blejskih kremšnit. Upokojila sta se hkrati, leta 2005.
Ko smo Ludvika vprašali, kateri pa se mu je zdel najtežji trenutek, je moral kar malce pobrskati po spominu. No, malce mu je pri tem pomagal dolgoletni sodelavec Matjaž Završnik. In se je spomnil dogodka, ki bi za hotel lahko imel usodne posledice – v eno od sob se je namreč namestil gost, za katerega se je kasneje izkazalo, da je piroman. Tla v sobi je polil z bencinom in zanetil ogenj. K sreči so ogenj pravočasno opazili.
Življenje Ludvika Kerčmarja je tesno povezano tudi z blejskim turističnim društvom, ki mu je posvetil številne ure prostovoljnega dela, opravljal pa tudi funkcijo predsednika društva (2018–2024). Korenine društvene dejavnosti na področju turizma sicer segajo že v leto 1879, ko je bil na Bledu ustanovljen Olepševalni komite. Njegov osrednji namen je bila skrb za urejeno okolje, kar ostaja ena od temeljnih usmeritev društva tudi danes. Pod današnjim imenom – Turistično društvo Bled – se dejavnost odvija od leta 1953. Sedež društva je bil kar nekaj časa v hotelu Park. Danes društvo beleži prek 800 članov in ima šest sekcij.
Ves čas obstoja je Turistično društvo Bled vpeto v organizacijo različnih prireditev, snovanje razvoja turizma, reševanje urbanističnih izzivov, urejanje sprehajalnih poti, spodbujanje k lepši urejenosti kraja (na primer z ocenjevanjem urejenosti in ocvetličenosti hiš ter njihove okolice) … Pod okrilje društva sodi tudi Turistični informacijski center (TIC) Bled, ki obiskovalcem posreduje informacije povezane z Bledom in širšo okolico, društvo sodeluje tudi v projektu »Vprašaj me, sem domačin«. Ludvik Kerčmar ostaja njegov aktiven član in vključen v organizacijo različnih društvenih dejavnosti. Posebej ljuba mu je »zgodba« o blejski posmoduli, ki jo člani društva pečejo v posebej za to narejeni premični krušni peči. Posmodula z Bohinjsko zas’ko je januarja 2020 prejela certifikat Blejski lokalni izbor (Bled Local Selection).
Ob koncu pogovora smo gosta vprašali še, kako doživlja današnjo »podobo« kraja, ki se ob naraščajočem obisku turistov sooča z mnogimi težavami, kakovost življenja domačinov pa se iz leta v leto slabša in se z Bleda odseljujejo? Je strategija razvoja turizma v smeri butične destinacije in edinstvenega doživetja predvsem za zahtevnejše goste sploh uresničljiva? Iz odgovorov je bilo moč razbrati, da Ludvik o vsaki težavi razmišlja kot o izzivu, nekatere je mogoče rešiti v krajšem času, druge nasloviti dolgoročno. Končanje desetletja trajajoče »sage« o izgradnji južne razbremenilne ceste, ureditev kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti, dokončanje nekaterih infrastrukturnih projektov, nadzor nad številom in kakovostjo namestitvenih kapacitet – je po njegovem mnenju le nekaj od izzivov, s katerimi se srečuje kraj. Globalizaciji na področju turizma tudi Bled seveda ne more ubežati, mora pa biti njegova razvojna strategija naravnana tako, da se v prihodnje domačini ne bodo več odseljevali, kajti »brez domačinov ni duše kraja«.
O številnih priznanjih, ki jih je prejel za delo na različnih področjih, Ludvik ni povedal ničesar. Priznanja pač nikoli niso bila motiv za njegovo predano delo v gostinstvu in turizmu. Morebiti niti ne bo najbolj zadovoljen, da jih v tem zapisu sploh omenjam. Zato naj spomnim le, da je bil leta 2005 prejemnik srebrne plakete Občine Bled, ob letošnjem občinskem prazniku pa mu je bilo podeljeno priznanje častni znak Rajska ptica.
Hvala Ludviku Kerčmarju za zanimive utrinke iz njegove življenjske in poklicne poti, ki jih je delil z nami. Z zanimanjem smo mu prisluhnili.
Melita Ambrožič